Microsoft  licenciranje

Licenciranje programske opreme je v zadnjem času postalo prava umetnost. Obstaja toliko možnosti in toliko pravil, ki se med seboj dopolnjujejo in včasih tudi izključujejo, da se je nekomu, ki se s tem ne ukvarja vsak dan, izjemno težko znajti in razumeti vse možnosti, ki jih ima na voljo.

Najpomembneje pa je, da izbere licenčni model, ki njegovi organizaciji najbolj ustreza in je hkrati najugodnejši. Ravno zato bomo skušali razložiti lastnosti in značilnosti različnih modelov licenciranja Microsoftovih izdelkov. S primerjavo njihovih osnovnih značilnosti bo lažje izbrati najprimernejši model licenciranja za vašo organizacijo.

Vsa programska oprema je avtorsko delo, ki je zaščiteno z zakonom. Za vsako legalno uporabo programske opreme moramo zato plačati neko najemnino oziroma licenčnino, razen če njen avtor tega ne zahteva. Zato moramo ob vsaki namestitvi programske opreme sprejeti licenčne pogoje, kar se zgodi pred začetkom namestitve, kjer ponavadi kliknemo »I agree« in nadaljujemo, še preden preberemo vsebino. Takrat stopimo v pogodbeno razmerje z lastnikom licence. Po 714. členu Obligacijskega zakonika je definicija licenčne pogodbe sledeča:

»Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.«

V zadnjih 15- ih letih smo se že naučili, da programska oprema, ki je nameščena na naših računalnikih, ni niti brezplačna niti poceni, če seveda izvzamemo piratske različice, ki so - do prvega obiska BSA - zastonj, potem pa seveda dražje od nakupa legalnih licenc. Proizvajalci programske opreme na trgu ponujajo več različnih načinov licenciranja, kar pomeni, da je tako tudi z nakupom in uporabo.

Ključno vprašanje torej je: »Kateri način je najprimernejši in najugodnejši za mojo organizacijo?«

• 5 osnovnih licenčnih modelov Microsofta
• Software Assurance