Prihodnost procesnih centrov

Podjetje Bankart je vodilno na slovenskem trgu procesnih centrov, vendar so vaši cilji še višji. Kako načrtujete vstop v družbo najboljših mednarodnih centrov v regiji?

Z osnovnimi storitvami procesiranja (plačilne kartice, bančni avtomati in POS-terminali) smo že zdaj prisotni v državah nekdanje Jugoslavije (z izjemo Hrvaške). Prisotnost na omenjenih trgih krepimo na dva načina – s trženjem obstoječih storitev novim bankam in razvojem novih storitev za obstoječe banke. Pri slednjem je seveda treba upoštevati določene specifike omenjenih trgov, ki so posledica drugačnega zakonodajnega okvira, ekonomskih in socialno kulturnih dejavnikov.

Se bodo po vašem mnenju procesni centri v prihodnosti zelo spremenili?

Zagotovo. Tako kot tudi številne druge gospodarske panoge. Glavni dejavniki, ki vplivajo na omenjeno, so spremembe zakonodaje in tehnologij ter posledično spremembe in pričakovanja končnih kupcev. Zato se bo delovanje procesnih centrov spreminjalo tako po tehnološko tehnični (razvoj novih storitev) kot po poslovni plati (spremembe poslovnega modela).

Kakšne izzive ste imeli, ko ste začenjali kariero, in kakšni so ti danes? Kaj vas žene naprej?

Ob začetku delovanja so bili ključni izzivi v glavnem organizacijske in tehnološko tehnične narave: obvladovanje pogodbenih odnosov z bankami, vzpostavitev ustrezne ravni zanesljivosti in varnosti poslovanje, postavitev notranje organizacije za učinkovito delovanje družbe, izvedba večjih infrastrukturnih projektov (migracija bankomatskega in kartičnega poslovanja z IBM mainframe okolja na odprte platforme, prehod na leto 2000, uvedba evra, uvedba čip/EMV-kartic) – če naštejem nekaj večjih izzivov).

Danes so ob tehnološko tehničnih in organizacijskih izzivih vedno bolj v ospredju čisto vsebinski (ali poslovni) izzivi. Ni več dovolj določene storitve samo tehnično tehnološko uspešno zaključiti – čedalje bolj pomemben je »dizajn« ali koncept storitve – tukaj mislimo na elemente, kot so uporabniška izkušnja, dodana vrednost storitve za končnega uporabnika, način zaračunavanja storitve in podobno. Čedalje bolj jasno je, da za uspeh storitve njena tehnološka dovršenost preprosto ni dovolj. Storitev mora reševati konkreten problem uporabnika, da jo bo ta tudi uporabljal.

Kako je z vašega zornega kota spremljati vedno hitrejše spremembe na področju IT?

Glede na naravo našega dela razvoj na področju IT tehnologij tekoče spremljamo. Pri uvajanju novih tehnologij nismo zadržani in prednost dajemo tehnologijam, ki bistveno znižujejo naše stroške ali tveganja oziroma podpirajo razvoj novih in inovativnih storitev.

Kakšne prioritete, poslovne in tehnološke, imate v Bankartu?

Naša primarna poslovna funkcija (že od začetka poslovanja) je konsolidacija tehnološko tehničnih in organizacijskih opravil, povezanih z izvajanjem medbančnega plačilnega prometa. Končni cilj je kakovostna in zanesljiva storitev, ki podpira banke na področju plačilnega prometa ob konkurenčnih cenah.

Poleg omenjenega pa je čedalje bolj pomembna naša razvojna funkcija, katere glavni namen je bankam olajšati prilagajanje na nove okoliščine poslovanja, ki jih narekujejo aktualne spremembe zakonodaje ter spremenjene tržne razmere.

Katere sodobne informacijske tehnologije ste uvedli v zadnjem letu oziroma želite uvesti v bližnji prihodnosti?

Za nekaj bank smo že implementirali rešitev, ki omogoča plačilo na POS-terminalu z mobilnim telefonom (vsebinsko gre za plačilo s plačilno kartico na telefonih z Android OS), nekaj bank bo omenjeno rešitev uvedlo v naslednjih mesecih.

Do konca leta bomo zaključili infrastrukturni del projekta uvedbe takojšnjih plačil. V nasprotju z vsemi dosedanjimi oblikami plačevanja so takojšnja plačila med udeležencema (in njunima bankama) poravnana med izvedbo transakcije (največ 10 sekund). Poenostavljeno povedano ima takojšnje plačilo vse lastnosti gotovinskega plačila brez uporabe gotovine.

Na začetku naslednjega leta skupaj z bankami načrtujemo tudi uvedbo rešitev za takojšnja plačila na mobilnih napravah in konsolidirano rešitev za podporo dostopu do podatkov o računih bančnih komitentov in iniciacijo plačil, kot jo bankam nalaga zakonodaja (PSD2).

PSD2 je pred vrati. Ga vidite kot grožnjo ali priložnost za banke?

Sprememba zakonodaje (PSD2) bankam nalaga »odprtje« dostopa do računov, ki jih vodijo za svoje komitente. S strani nebančnega ponudnika (ali druge banke) bosta tako možna iniciacija plačila z imetnikovega računa in dostop do podatkov o omenjenem računu (seveda le ob izrecnem soglasju imetnika računa). Omenjena sprememba odpira številne možnosti za razvoj kakovostnih storitev na strani nebančnih ponudnikov in bank. Imetniku bančnega računa pa bo zagotovila večjo izbiro ter nabor inovativnih in novih (finančnih in nefinančnih) storitev. Vsekakor gre za eno od večjih in ključnih sprememb, ki bodo za vedno spremenile način, kako dojemamo bančništvo in plačilne storitve.

Ko je Apple pred nekaj leti »odprl« svoj operacijski sistem ponudnikom mobilnih aplikacij, je dramatično spremenil trg na področju mobilne telefonije. Ponudba različnih bolj ali manj uporabnih aplikacij in igric na mobilnih napravah je obogatila uporabniško izkušnjo končnih uporabnikov in tudi spremenila poslovne modele ponudnikov mobilnih naprav, mobilnih operaterjev in ponudnikov aplikacij za mobilne naprave.

Analogija med PSD2 in »odprtim« dostopom do bančnega računa komitenta ter odpiranjem operacijskega sistema mobilne naprave do razvijalcev mobilnih aplikacij je morda na prvi pogled nekoliko pretirana. A vendarle gre v osnovi za popolnoma enak pristop.

Seveda pa sta dinamika in hitrost teh sprememb odvisni od inovativnosti vseh deležnikov (tako bank kot nebančnih ponudnikov storitev). Osebno menim, da je to predvsem za banke velika priložnost – še zlasti za tiste, ki so jim tehnološke in tudi poslovne inovacije blizu.