Dosežki in porazi umetne inteligence

Dosežki in porazi umetne inteligence
26. 6. 2019 Adam Sabljakovic

Kje smo

Še nedolgo nazaj smo umetno inteligenco dojemali kot nekaj utopičnega, še najbolj povezanega z znanstveno-fantastičnimi filmi. Danes se z njo redno srečujemo, saj si vedno bolj utira pot v različne panoge, uporabljamo jo tudi v zasebnem življenju. Na srečo se ne pojavlja v obliki kot v Izterjevalcu, Matrici ali Terminatorju, saj je do umetne inteligence takšne oblike (AGI) še daleč, je pa sposobna pomagati človeku pri opravljanju nalog in v nekaterih primerih celo prevzeti človeške naloge.

Razvoj

Danes imamo z vzponom IoTja na voljo ogromne količine podatkov, nad katerimi lahko izvajamo strojno učenje. Strojna oprema je dovolj zmogljiva, da omogoča globoko učenje (deep learning) na osnovi umetnih nevronskih mrež z mnogo skritimi plastmi, ki delujejo nad terabajti podatkov. Brez pretiranega dvoma lahko ugotovimo, da smo na začetku in da bo razvoj šel naprej. Zanimivo bo spremljati kako hitro in kam. Že zdaj pa si lahko pogledamo nekaj zanimivejših dosežkov in nekaj primerov, kjer je umetna inteligenca odpovedala.

Uporabni dosežki

Na nekaterih področjih je umetna inteligenca že standard. Chatboti so eden takih primerov, ki se uporabljajo v različnih panogah za odgovore na vprašanja strank. Kako dobri so? So vas že kdaj razjezili in ste zahtevali na drugi strani pogovora »klasično« človeško inteligenco?

Tudi z virtualnimi asistenti se že pogovarjamo.  Naročamo jim, koga naj pokličejo, kaj naj dajo na nakupovalni listek, jim narekujemo sporočilo sms ali pa jih vprašamo koliko prebivalcev ima ena od prekomorskih držav.

Trgovalni algoritmi se uspešno uporabljajo na svetovnih trgih, pri čemer so že preoblikovali trgovanje z vrednostnimi papirji. Tehnična analiza brez čustev ima na tem področju svoje prednosti.

Tu so še personalizacija ponudbe v maloprodaji, prepoznava objektov in ljudi spet za prilagoditev ponudbe ter video analitika, ki lahko s prepoznavo potencialno predmetov in ljudi služi na primer v varnostne namene.

Igre

Medijsko odmevni so bili šahovski dvoboji med računalnikom in človekom. Prvi poraz velemojstra proti računalniku na uradnem turnirju se je zgodil davnega leta 1988. Čez devet let, leta 1997, je IBMov Deep Blue premagal takrat aktualnega svetovnega prvaka Garyja Kasparova z rezultatom 3 1/2 proti 2 1/2, kar je bila prelomnica, ki je pokazala, da lahko stroji tudi v tako kompleksni igri premagajo človeka. Deep Blue naj bi se zanašal predvsem na surovo moč, a se je v drugi partiji, ki jo je Kasparov zastavil strateško, v čemer naj bi bili stroji manj zmogljivi, računalnik odzval nepričakovano »človeško« in partijo dobil. Danes nas premaga že šahovski program nameščen na pametnem telefonu.

Googlov AlphaGo je sledil slabi dve desetletji kasneje. Leta 2015 je postal prvi program, ki je v igri Go premagal profesionalca brez handikepa na deski standardne velikosti. Naslednje leto je njegov naslednik premagal enega najboljših igralcev na svetu, Leeja Sedola, s 4 proti 1.  AlphaGo naj bi se bolj kot na surovo moč zanašal na znanje, ki ga je predhodno pridobil s strojnim učenjem na osnovi globokega učenja s preučevanjem partij tako ljudi kot računalnikov.

Tudi v drugih igrah se računalnik že odreže bolje kot človek, med drugim štiri v vrsto, sestavljanje rubikove kocke, človek ne jezi se in še posebej zanimivo, poker. Izza temnih očal računalnik ne izda ničesar.

Od samodejnega parkiranja do samodejne vožnje

Tehnologija že omogoča samovozeča vozila, zaenkrat na javnih cestah s človekom za volanom. Obstaja več stopenj samodejne vožnje, ki jih določa standard J3016. Ta s stopnjo 0 označuje avtomobile brez vsake samodejnosti, kot je recimo Volkswagen Golf generacije ena ali dve, z najvišjo stopnjo 5 pa avtomobile, ki v vseh razmerah vozijo sami brez človeške asistence. Takih sicer še ne moremo kupiti, imamo pa zato na voljo sisteme, kot so radarski tempomat, ki samodejno pospešuje in zavira, sistem za ohranjanje vozila na voznem pasu, za samodejno parkiranje in samodejno zaviranje. Kljub začetnim težavam se avtomobili z vse večjo stopnjo avtomatiziranosti približujejo in če smo optimisti, lahko v bodoče pričakujemo večjo pretočnost, zanesljivost  in varnost v prometu.

Neuspehi

Ob vseh uspehih se občasno prikradejo tudi neuspehi. Nekateri od njih so zabavni, na primer umetnina Google Photos ob poskusu združitve več slik v eno:

Ali pa Boston Dynamicsov humanoidni robot Atlas, ki počne izjemne stvari, kot je preskakovanje hlodov in tek po zaporedju do 40 cm visokih stopnic. Po sicer uspešni predstavitvi na konferenci se je spotaknil ob reflektor in padel z odra. Ob tem mu (lahko predvidevamo) ni bilo nerodno.

Da se uporaba umetne inteligence lahko konča tudi tragično je pokazal dogodek, ko je samovozeči uberjev avtomobil zbil peško. Vozilo je delovalo v samodejnem načinu z voznikom za volanom. Ugotovili so, da se je programska oprema odločila, da ne bo zavirala, v ta namen predvidena programska oprema, ki je sicer serijsko vgrajena v avto, pa je bila izklopljena.

Usodna, to pot za voznika, je bila tudi vožnja avtomobila Tesla X, ki se je, medtem ko je deloval v samodejnem načinu, zaletel v betonski zid.

Pustimo se presenetiti, kaj nam bo umetna inteligenca prinesla v prihodnje. Verjamem, da bo še zanimivo.

NAPISAL

Tine Borovnik

Tehnični vodja BI, SRC