Kakšne so posledice epidemije na vašem področju dela?
Epidemija je popolnoma spremenila način našega dela. Glede na to, da gre pri nas za storitveno zdravstveno dejavnost, kjer je bistven element varne in kakovostne obravnave stik med zdravnikom in bolnikom, smo morali za zagotavljanje tega stika zagotoviti varne pogoje zlasti z vidika preprečevanja širjenja virusa. Pred prihodom bolnika v ambulantno ali na hospitalno obravnavo smo morali na varen način izključiti ali izolirati tiste, ki bi lahko bili okuženi. Mi smo to naredili na tak način, da smo pred prihodom v zdravstveno ustanovo izvajali natančno epidemiološko anamnezo in na ta način izločili tiste, ki bi lahko bili potencialni prenašalci virusa. Nismo jim onemogočili obravnave, vendar smo jo, kadar je to bilo možno, prestavili za dva do tri tedne.
Kar se tiče ambulantnega dela smo, kadar ni bilo nujno potrebno, da bi imeli fizični stik z bolnikom, zavestno že v lanskem letu prešli na t.i. telemedicinsko obravnavo, kjer smo uspešno zagnali uporabo spletne rešitve doZdravnika.si, ki nam omogoča video pogovor z bolnikom in avtomatično beleženje take storitve ter pregled izvidov in naročanje preiskav prek sistema Birpis21. Kar pa je velika prednost pred uporabo telefona in potem naknadnim vnašanjem podatkov v informacijski sistem iz raznih zapiskov. To je bistvena prednost.
V teh časih so se nam bistveno povečali stroški obravnave zaradi predpisane osebne varovalne opreme, ki prej ni bila potrebna. Največja skrb je bila težnja po ohranjanju produktivnosti, tako da smo uspeli tako na ambulantnem kot hospitalnem delu realizirati vse pogodbene zaveze do ZZZS-ja ter jih v lanskem letu celo presegli. Glavni razlog za to je bil, da smo uspeli preprečiti vnos virusa v vsa naša okolja. To je bilo povezano s stroški. Pomemben del stroškov je tudi čas. Povečal se je čas, potreben za obravnavo posameznega bolnika na kateremkoli področju.
Zdravstveno stanje bolnikov pred obravnavo preverjamo telefonsko; vsakega bolnika, ki je naročen na ambulantni pregled ali v bolnišnico, 24 ur pred predvidenim terminom po telefonu pokliče naš diplomirani zdravstvenik oz. diplomirana medicinska sestra, opravi natančno vodeno epidemiološko anamnezo, ki je vodena, ker so bolniki zelo različni glede splošne izobrazbe ali komunikacijskih sposobnosti. Če že dan pred terminom ugotovimo, da obstaja tveganje, da je bil bolnik v kontaktu z virusom, termin prestavimo. Če tega tveganja ni, bolnik pride na pregled. Vstop v bolnišnico ter v naš ambulantni center je kontroliran, tam ponovimo vodeno anamnezo, preverimo morebitno prisotnost znakov okužbe in šele ko je tudi drugič negativen, bolnika spustimo v ambulanto oz. na bolniški oddelek.
Kje ste videli možnosti za izboljšave?
Zaradi nastale situacije je pomembno, da je stik s pacientom čim krajši in učinkovitejši. Ker je pri zdravstvenih posegih to skorajda nemogoče, je potrebno zmanjšati vse nepotrebne stike pri administraciji.
Rešitev, ki smo jo potrebovali, nam je bila ponujena s strani SRC Infoneta, in sicer uporaba informacijske podpore za izvajanje zdravstvene obravnave na ‘tele’ način, tako imenovana telemedicina.
Spletno rešitev doZdravnika.si uporabljamo za naročanje bolnikov na termine, v glavnem pa za telemedicino, vključno z video posvetom, na osnovi tega pa v našem informacijskem sistemu izvajamo še pisanje izvidov, naročanje preiskav, obračunavanje na ZZZS ter vse ostale storitve.
Kako ste sprejemali odločitve za rešitve, ki ste jih začeli uporabljati?
Izredna situacija zahteva izreden odziv. Naš naslednji izziv je bil pojav potrebe po izvajanju brisov za ugotavljanje okuženih. Že spomladi smo se začeli ukvarjati z jemanjem brisov po PCR metodi. Do tega smo prišli v spomladanskem valu, ko smo ugotovili, da so bolniki, ki imajo opredeljenega zdravnika v naši ustanovi, simptomatski čakali na termin odvzema brisa tudi več kot štiri dni, v tem času pa so se s simptomi gibali okoli. Takrat smo se odločili, da za svoje bolnike sami vzpostavimo odvzemna mesta.
Ko smo začeli z izvajanjem odvzemov brisa, so se pojavili interesi, na prvem mestu s strani profesionalnih vrhunskih športnikov, na drugem mestu že iz gospodarstva. Takrat smo prepoznali potrebo, da storitve odvzema brisa ne smemo centralizirati, ampak približati potencialnim uporabnikom. Namesto da bi športnike iz različnih klubov naročili na eno mesto na odvzem brisa, smo vzpostavili prve mobilne enote in se odpravili v posamezne klube na odvzem brisov.
Takoj ko smo se odpravili na teren, pa se je pojavila potreba po uporabniku prijazni aplikaciji, uporabni na mobilnih telefonih, ki bi na enostaven način zajemala podatke testirancev in potem na enak način sporočala izvide brisov v centralni informacijski sistem. Ko smo identificirali ta cilj, smo s SRC Infonetom razvijali tako aplikacijo, katere uporabnost se je izkazala še posebno potem, ko se je država odločila za izvajanje množičnih testiranj s hitrimi testi.
Ključni izziv pri tej informacijski podpori je bil zagotoviti ločeno poročanje pozitivnih PCR testov in pozitivnih pri hitrih antigenskih testih, da se pri analizi epidemiološke situacije ti podatki ne bi mešali. To smo uspeli zagotoviti s SRC Infonetovo rešitvijo. Če tega ne bi bilo možno zagotoviti, tudi izvedba množičnega testiranja v Sloveniji ne bila možna, niti v decembru niti sedaj, ko se to testiranje izvaja naprej.
Katere procese vam je olajšala mobilna aplikacija eMBL?
Ročen vnos podatkov v informacijski sistem je bil na začetku mogoč le, dokler je bil obseg tega dela obvladljiv. Še takrat pa se nam je zdelo škoda časa in dela, predvsem pa smo opazili povečano tveganje za napake pri ročnem vnašanju podatkov testirancev v sistem. Zelo zgodaj sem prepoznal potrebo, da bi se premaknili iz ‘srednjega veka’ v neko sodobnejše okolje.
Šele razvoj aplikacije eMBL je dejansko omogočil množična testiranja na novi koronavirus. Z ročnim vnašanjem v informacijski sistem Birpis21 v takih razsežnostih, kot se je potem to dogajalo od decembra naprej, množična testiranja ne bi bila nikoli izvedljiva.
Glavni izziv je bil spraviti procese v digitalizirano, uporabniku prijazno in predvsem mobilno uporabo. Brez potrebe, da je ekipa v neki instituciji zraven računalnikov, temveč, da gre lahko kamorkoli v Sloveniji, kjer je signal, ki omogoča internet in se aplikacija lahko uporablja.
eMBL podpira vse direktive Ministrstva za zdravje in zadošča vsem regulatornim pogojem (pošiljanje rezultatov testov v CRPP, obračun testov, poročanja). Tudi na tem področju je vse avtomatizirano. Varnost in kakovost podatkov je neprimerljivo večja.
Aplikacija eMBL nam predstavlja absoluten razvoj oz. korak naprej. Z eMBL delamo občutno hitreje, naredimo bistveno več testov kot prej, ker omogoča zelo enostaven vnos pacienta v sistem oz. v bazo. Sporočanje rezultatov oz. izvidov poteka mnogo hitreje kot prej, tako da smo se s to aplikacijo posodobili. Z digitalizacijo vseh procesov pri obravnavi pacienta je možnost napak res minimalna, postopek je neprimerljivo hitrejši. Pacientu lahko omogočimo rezultat hitrega testa že celo v 30 minutah, prej pa je ta postopek bil bistveno daljši, saj smo morali pacienta ročno vnesti v sistem, pripraviti smo morali napotitev za laboratorij, ročno vnesti rezultat in obvestiti pacienta. Zdaj vse to preprosto opravimo z nekaj kliki.
