Informacijske tehnologije imajo vedno pomembnejšo vlogo v svetu. Katere so najbolj koristne za meteorologe in zakaj?

Dejansko je meteorologija v zadnjih 30 oziroma 40 letih doživela nesluten razvoj, deloma zaradi razvoja informacijskih tehnologij, deloma zaradi razvoja novih merilnih metod. Oboje je bilo temelj za razvoj numeričnih meteoroloških modelov, ki so danes alfa in omega napovedovanja vremena.  Napovedovanje vremena je numerično zelo intenzivno. Če bi moral izbirati, bi dejal, da je napredek na področju visoko zmogljivih računalnikov najpomembnejša komponenta, na kateri temeljijo izboljšave meteoroloških napovedi. Predvsem pa so po zaslugi interneta meteorološki produkti in napovedi postali veliko bolj dostopni.

Natančnost napovedovanja vremenskih pojavov se je v zadnjem desetletju občutno izboljšala. Lahko kdaj pričakujemo absolutno natančnost?

Žal se to ne bo zgodilo. Razlog leži v naravi vremenskega sistema. Vreme je nelinearen proces in že majhna napaka v natančnosti meritev ali izračunov bo imela čez nekaj časa za posledico veliko odstopanje napovedi od dejanskega stanja. Nekaj časa je veljalo, da je uporabna meja vremenskih napovedi tam okoli 5 do 7 dni. Danes poskušamo z različnimi tehnikami to meje prestaviti na bolj oddaljen čas, ampak načrtovanje piknika 12 dni vnaprej na osnovi 14-dnevne napovedi je še vedno precej tvegano dejanje. Kar pa še ne pomeni, da so napovedi klimatskih modelov neuporabne, pomeni zgolj to, da pri klimatskih modelih napovedujemo povsem druge stvari.

V začetku leta ste razvili aplikacijo za izračun najbolj optimalne poti za jadralce na regatah, ki se je že dokazala v praksi. Kaj ta pravzaprav počne?

Sam algoritem za izračun optimalnih poti je bil razvit že prej, za regato Vendee Globe pa smo razvili storitev, ki je jadralcu omogočala izračun optimalnih poti na strežnikih ARSO ter njihovo vizualizacijo skupaj z vizualizacijo meteoroloških in oceanografskih napovedi na lokalnem računalniku. Klasičen pristop je vključeval prenos podatkov na jadrnico in izračun optimalne poti na ladijskem računalniku, v našem konceptu pa smo lahko uporabili bistveno večjo količino podatkov, saj so bili ti podatki že na naših strežnikih. Takšna rešitev jadralcu omogoča, da se odloča na osnovi bistveno večjega števila dejavnikov.

Je delovala kot načrtovano?

Pokazalo se je, da je bil pristop pravi in uporaben. Jadralcem smo omogočili dostop do napovedi in izračunov optimalnih poti pri majhni količini prenesenih podatkov, kar je pomembno takrat, ko do informacij prihajamo preko dragih in počasnih satelitskih povezav. Tudi sam algoritem za izračun optimalnih poti se je izkazal za učinkovitega.

Sta analiza in napovedovanje vremena na morju, valovanja, tokov in drugih pojavov na morju lažja kot napovedovanje vremena na kopnem?

Niti ne. Na morju imamo dve oviri. Manj je samih meritev, ki so pomembne, da imamo ob nekih rednih časovnih intervalih dober posnetek dejanskega stanja atmosfere. Drugo težavo pa predstavlja že dejstvo, da je razvoj vremena odvisen od same dinamike morja, ta pa je zopet povezana s predvidenimi vremenskimi procesi. Zato so danes v vremenske napovedi vključene tudi napovedi oceanografskih modelov oziroma oboje teče z roko v roki.

Kje ste pravzaprav dobili idejo za takšno aplikacijo?

Aplikacija je nastala na pobudo Charlija Dalina, enega izmed jadralcev na regati, ki je – tudi po zaslugi naše rešitve – na koncu prvi prečkal cilj regate. Glede na to, da je bil del potrebne infrastrukture že razvit, smo sorazmerno hitro razvili koncept in ga s pomočjo hrvaškega partnerja pri projektu, podjetja Five.Agency, tudi realizirali. Hrvaška ekipa je bil zadolžena za pripravo uporabniškega vmesnika, mi pa smo poskrbeli za vse procese, ki so tekli na strežnikih. V rekordno kratkem času smo razvili rešitev, ki je po naši oceni dobra osnova za nadaljnji razvoj, uporabljala pa sta jo tako prvi kot drugi na enem od najbolj napornih in ekstremnih športnih tekmovanj na svetu.

Na katere tehnologije se aplikacija zanaša? Mar na strani uporabnika potrebuje še kakšne namenske senzorje ali pa uporablja zgolj tisto, kar je vgrajeno v mobilne naprave?

Vse, kar uporabnik potrebuje, sta GPS, ki služi za zajem trenutne lokacije, in dostop do interneta. V primeru regate Vendee Globe je povezava vzpostavljena preko satelita. Za vse ostalo smo skrbeli mi. Na naši strani smo dnevno pretočili nekaj 10 gigabajtov podatkov in iz njih izluščili ključne informacije, ki so uporabniku pomagali načrtovati najhitrejšo (in najbolj varno) pot plovbe.

Kakšne nadaljnje načrte glede njenega razvoja (in trženja) imate?

Glede na to, da so bili odzivi najzahtevnejših uporabnikov dobri – vedeti moramo, da je regata Vendee Globe najvišja stopnica v svetu oceanskega solo jadranja in da je aplikacijo intenzivno uporabljal tudi kasnejši zmagovalec regate –, je za promocijo poskrbljeno. Seveda pa je transformacija projekta v morebitno komercialno aplikacijo, zanimivo za širši krog uporabnikov,  zelo zahtevna. Če ponazorim s primerom: naloga je podobno težavna, kot če bi želeli uspešen prototip avtomobila prenesti v serijsko proizvodnjo. Vsekakor bi bilo škoda stvari pustiti na sedanji točki razvoja, zato bomo projekt razvijali naprej. Voljo in znanje vsekakor imamo.

Zdi se, da bi natančna in učinkovita navigacija na morju lahko pomagala vsem pomorščakom. Mar načrtujete tudi druge načine namenske rabe – npr. aplikacijo za reševalce na morju, aplikacijo za zajezitev okoljskih nesreč (razlitja v morju) ipd.?

Koncept, ki smo ga uporabili, bo vsekakor koristen tudi pri razvoju drugih aplikacij. Želimo si razviti enotno platformo, ki bo primerna za vse vrste navtikov – od rekreativnih do tekmovalnih. Hkrati pa želimo vanjo vključiti tudi funkcionalnosti, ki bodo uporabne npr. pri iskanju ponesrečencev. Model za napovedovanje trajektorij predmetov ali oseb v morju imamo že razvit, koncept pa bomo uporabili, da bodo imele pomorske službe – npr. pomorska policija in reševalci – hiter dostop do rezultatov simulacij. Omenjeni model smo že preizkusili v praksi, in sicer ob iskanju Kevina Escoffierja, ki mu je v Južnem oceanu potonila jadrnica. Hiter dostop do rezultatov simulacij je v takih primerih ključnega pomena, informacija pa zelo pomembna npr. za organizatorja regate ali reševalce.

Tudi sam ste jadralec. Od kje izvira vaša ljubezen do navtike?

Morje me privlači že od mladih dni. Z bratom sva na Bohinjskem jezeru opremila star kajak z jadri in potem preživljala cele dneve na vodi. Plovila so bila vedno večja in zahtevnejša, prihajale so vedno bolj kompleksne jadrnice, kasneje množica jadralnih projektov. Ljubezen do jadranja je bila velika spodbuda pri odločitvi za študij meteorologije. Danes v jadranju vidim predvsem priložnost za kakovostno preživljanje prostega časa v dobri družbi.

Kaj sicer jadralcem (ozr. v navtiki) predstavlja največji izziv? Je to navigacija, vreme, kaj tretjega, ali celo več dejavnikov?

Jadranje je po mojem eden od bolj celovitih športov, saj gre za kombinacijo fizične vzdržljivosti, tehnike in taktike. Največji izziv je združevanje vseh treh komponent v celoto. Poleg tega gre za šport na prostem, kar prinaša dodatne izzive, saj moramo nekaj vedeti tudi o procesih v naravi. Ima pa jadranje še eno pozitivno lastnost, ki se jo malokrat omenja: znotraj tekmovalnega jadranja je prostor tudi za starejše, zato je jadranje kot športna aktivnost primerna za vse starostne kategorije.

Ste kdaj pomislili, kaj bi počeli, če ne bi bili jadralec in/ali meteorolog?

Niti ne. V danem okvirju se dobro počutim. Od idilične podobe meteorologa, ki na Kredarici opazuje vreme, je ostalo sicer bolj malo, vendar še vedno verjamem, da lahko meteorologija s kakovostnimi informacijami pomaga družbi. Združevati šport in poklic, ali si lahko želim še kaj več?