Potencial podatkov o kakovosti okolja v zaprtih prostorih

Potencial podatkov o kakovosti okolja v zaprtih prostorih
22. 7. 2019 Adam Sabljakovic

Poleg okoljskih parametrov na prostem je mogoče danes enostavno spremljati tudi tiste v zaprtih prostorih. To na SRC počnemo z napravo ProSystem podjetja Nuvap,  ki omogoča ravno to. Z njeno pomočjo smo hitro ugotovili da, glede na merjene parametre, v podjetju SRC delamo v zdravem okolju. Teh parametrov je 26, od ogljikovega dioksida, radioaktivnosti, trdih delcev, hlapnih organskih spojin pa do elektromangnetnega sevanja, hrupa in temperature. Poleg vedenja, v kako zdravem okolju živimo, kar je že samo po sebi veliko, saj so ti onesnačevalci večinoma nevidni, posledice pa opazne šele na dolgi rok, imamo zdaj možnost tudi izboljšati pogoje, če so kazalniki prekoračeni.

Naprave pa imajo še večji potencial. Niso namreč le samostojne enote, ampak so povezane preko interneta stvari (IoT). Meritve se izvajajo neprekinjeno in skupina naprav na različnih lokacijah zagotavlja bogato zbirko podatkov, ki omogoča analitiko in podatkovno rudarjenje. Že ti podatki sami lahko dajo odgovor na kakovost okolja na primer v določeni šoli, poslovni stavbi ali širše, v naselju ali določeni pokrajini.

Še zanimivejše rezultate pa smo lahko dobili s povezovanjem z drugimi podatkovnimi zbirkami. Prvi takšni so javno dostopni meteorološki podatki, kot jih ponuja na primer ARSO. Zanimiva je korelacija med meteorološkimi podatki in tistimi izmerjenimi v prostorih našega podjetja. Na primer korelacija med prisotnostjo ogljikovega dioksida ter hlapnih organskih spojin na eni strani in zunanje temperature ter količine padavin na drugi je nizka, saj sta prvo omenjeni količini posledica človeške prisotnosti v prostoru.

Ali morda obstaja povezava med zdravim delovnim okoljem na osnovi okoljskih parametrov in produktivnim delovnim okoljem? Delodajalci bi lahko to ugotovili s povezavo okoljskih parametrov z anketami o zadovoljstvu na delovnem mestu in s produktivnostjo. Morda je boljše delovno okolje tam, kjer sta temperatura in vlažnost nižji? Ali pa gre za sklop mnogih parametrov, ki jih lahko najdemo z naprednejšimi algoritmi? Ko dodamo še javno dostopne zdravstvene podatke o statistikah bolezni in obolenj prebivalcev po geografskih območjih, si lahko koristi hitro zamislimo.

Potencial uporabe podatkov o kakovosti okolja v zaprtih prostorih je velik. Več kot je naprav, boljši je lahko ti. crowdsensing. Bi postavili vrtec, poslovne prostore (ali hišo) tam, kjer meritve v stavbah v bližini kažejo visoko prisotnost radona, radioaktivnega plina, sicer prisotnega v naravi?

NAPISAL

Tine Borovnik

Tehnični vodja BI, SRC