Ljudje se bomo (nekoč) zlili s tehnologijo

Ljudje se bomo (nekoč) zlili s tehnologijo
8. 10. 2018 Adam Sabljakovic

Originalno objavljeno v reviji Manager, 12. 10. 2018

MIRAN VARGA

Ljudje se bomo (nekoč) zlili s tehnologijo

Miha Žerko, predsednik uprave podjetja SRC, meni, da je digitalna prihodnost lepa, tudi zanimiva, vendar vseeno zahteva zdravo mero spoštovanja do analogne preteklosti.

MIHA ŽERKO

predsednik uprave SRC

Miha_Žerko_6_preview

Svet se spreminja, IT-industrija prav tako. Kako je (digitalna) preobrazba videti v SRCu?

Občutek imam, da se vse skupaj vrti hitreje. Naša panoga je že sicer znana po visoki dinamiki in hitrih spremembah, včasih se stvari spreminjajo tako hitro, da je z njimi težko držati korak. Hkrati pa se mi zdi, da si IT-industrija teh sprememb tudi želi, saj lahko na ta način ogromno inženirjev raziskuje, testira in se igra … Pri nas se to odraža v spremembi ponudbe, načinov dela in strukture ljudi. Kot 31 let staro podjetje, smo nabrali že veliko izkušenj, z nekaterimi strankami delamo že več kot 25 let. Zopet zaposlujemo, imamo mentorske programe za študente, fluktuacija je višja kot nekoč. Ne razvijamo vsega sami, temveč imamo širok nabor partnerjev, s katerimi širimo ali izboljšujemo lastno ponudbo. Manj je teženj k ohranjanju obstoječega in več želje po dodajanju novih programov, kot so internet stvari, digitalna identifikacija ter programsko opredeljena infrastruktura.

Kakšen bo torej SRC 2.0, če se izrazimo po računalniško?

V svojem jedru bomo še vedno enaki. Cilj ustanoviteljev SRCa je bil, da je to podjetje, ki združuje inteligentne, radovedne, poštene, odgovorne in dobrosrčne ljudi. Močno delamo na tem. Kadrovsko pa smo se in se še bomo močno okrepili. Mentorski program za študente nam je prinesel mnogo bistrih mladih umov, ki na svet in na tehnologijo gledajo z bolj svežimi očmi. Poleg večje učinkovitosti, ki jo v obliki rešitev nudimo strankam, se usmerjamo tudi k rešitvam, ki bodo izboljševale naša življenja.

Ste lahko konkretni?

Razvili smo aplikacijo, ki s posebnim senzorjem na kolesu meri kakovost zraka okoli nas. S partnerjem iz Italije smo pripravili rešitev, ki meri vsebnost škodljivih snovi v zgradbah. Sploh si nisem predstavljal, koliko teh snovi je okoli nas, posebej v starejših zgradbah, pa se tega sploh ne zavedamo. S preprostimi ukrepi pa jih lahko tudi učinkovito odpravimo. Hkrati smo letos vložili že več kot 300.000 evrov v nadgradnjo zmogljivosti našega podatkovnega centra, saj za naše stranke upravljamo čedalje več in čedalje zahtevnejše storitve.

Iz oblaka?

Iz oblaka in druge storitve. Pospešeno se pripravljamo na direktivo PSD2, ki bo močno spremenila bančno krajino. Skupaj s partnerjem IBM smo podpisali pogodbo z Bankartom, več kot 10 bank bo uporabljalo našo rešitev za izvajanje spletnih plačil, združevanje računov z različnih bank, skratka naredili bomo naslednji korak pri spletnih denarnih transakcijah.

Kako sicer doživljate preobrazbo svojih strank? So velike razlike med organizacijami v javni upravi in zasebnimi podjetji v gospodarstvu?

Razlike so, vendar je morda bolj kot od posamezne panoge pomembno to, kateri človek jih vodi. Obstajajo tisti, ki veliko govorijo in obljubljajo, pa se na koncu na zgodi nič. In so tisti, ki jim je manj do žarometov in več do rezultatov. Ni presenečenje, da je kakšna stranka v javni upravi veliko bolj digitalno naravnana od kakšne banke in seveda obratno. Največ razlik se sicer opazi pri zasebnih podjetjih. Tam najdemo vse – od ludistov do obsedencev z najnovejšimi tehnologijami. Trenutno je sicer videti veliko volje za digitalizacijo pri strankah v zdravstvu in v finančnem sektorju.

Kako se bo po vašem mnenju v prihodnje vrtel svet IT? V katero smer?

IT bo v prihodnosti imel še večjo vlogo v naših življenjih. Naprave bomo upravljali z glasom in/ali kretnjami. Veliko opravil bo zaradi tega lažjih in preprostejših. Danes se učijo programirati že majhni otroci, naslednja generacija IT-inženirjev bo verjetno precej sposobnejša od trenutne. Michio Kaku napoveduje, da se bomo ljudje na nek način zlili s tehnologijo. Cilj je, seveda, da bi živeli bolje in dlje.

Stvari okoli nas postajajo vse pametnejše in bolj avtonomne. Bi moralo informatike to skrbeti?

To bi moralo skrbeti vse, ne le informatike. Pametnih naprav bo čedalje več in upravljale bodo vedno večji del našega življenja. Potencial za boljše življenje je ogromen, a se hkrati odpira tudi poglavje zlorab, napak in možnih posledic. Zelo bi bil previden, koliko avtonomije bi dopustil napravam, ki jih uporablja vojska. Vseeno sem optimist in mislim, da nam bodo pametne naprave močno olajšale življenje.

Informatiki napovedujejo, da bo na dolgi rok postala tako vseprisotna kot elektrika. Bomo kmalu res imeli IT iz vtičnice oziroma kar »po zraku«?

V EU smo skoraj že tam. Če pogledamo podatke za EU, ima 86 % prebivalstva dostop do interneta, ob seveda popolnem dostopu do elektrike. Če pogledamo cel svet, pa naj bi imelo dostop do interneta 52 % Zemljanov ob 88-odstotnem dostopu do elektrike. Torej, ni več daleč dan, ko bomo imeli toliko uporabnikov interneta kot uporabnikov elektrike.

Kaj v panogi IT bi vi spremenili, če bi imeli to moč?

Spremenil bi več stvari, ampak eno pa prav posebej. In če bi se to spremenilo, bi verjetno lahko dobil Nobelovo nagrado. Verjetno tako za ekonomijo kot za mir. Poskrbel bi namreč za to, da bi bili vsi IT-projekti povsod po svetu končani v zadanem roku in znotraj planiranih stroškov.

MihaZerkoKolumna

Če uživate v člankih, jih delite s prijatelji. Lepe stvari je lepo deliti.