API-vmesniki za slovenske bolnišnice in zdravstvene domove spodbujajo razvijalce k izdelavi novih rešitev

V Sloveniji je svet zdravstvene informatike praviloma zaprto okolje. Peščica ponudnikov celovitih informacijskih sistemov, ki je prisotna v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, zasebnih ordinacijah in laboratorijih, ponuja svoje uveljavljene rešitve. Vsa komunikacija poteka praviloma na zaprt način, kar ne pušča prostora za priklapljanje zunanjih sistemov. Pa mora biti zares tako?

V letu 2016 lahko beremo o API-vmesnikih (angl. Application Programming Interface) in predvsem o API-ekonomiji. Poslušamo lahko napovedi o tem, kako bo povezovanje sistemov prek API-vmesnikov odpiralo nove poslovne priložnosti in služilo kot osnova za gradnjo novih poslovnih modelov. Pravzaprav se marsikje to že dogaja. Povezovanje med sistemi ne poteka več prek neznanih in specifičnih protokolov, temveč podatke prejemamo ter pošiljamo prek uveljavljenih načinov, kot so npr. spletne REST-storitve (angl. Representational State Transfer), ki si izmenjujejo podatke največkrat v obliki JSON (angl. JavaScript Object Notation). In ni več nič nenavadnega, če tudi namizni (angl. desktop) programi črpajo podatke s spletnih strežnikov ter se na tak način odpirajo navzven ali povezujejo z raznimi oblačnimi storitvami.

Tudi zdravstvo ne bo pri tem preskoku nobena izjema. Sicer je res, da se ponudniki zdravstvene informatike vsaj v Sloveniji praviloma ukvarjamo s podporo delovnih procesov osebja v zdravstvenih ustanovah. Optimizirati želimo torej vse procese in jih poenostaviti. Povečini pa se z optimizacijo dela osebja ne približamo pacientom v dovoljšni meri, da bi jim lahko omogočili neposredno udeležbo v procesu zdravljenja. Pacienti bi si namreč mnogokrat želeli dostop do informacij, npr. o čakalnih vrstah ambulant, o lastnih laboratorijskih izvidih, o receptih za svoje terapije idr. Prav tako so informacijski sistemi v zdravstvenih ustanovah dokaj zaprto okolje, saj gre za rešitve, ki se povezujejo z drugimi ponudniki zgolj po predhodnih naročilih ustanov. Tako ne dopuščajo veliko prostora za povezovanje z novimi podjetji, ki imajo odlične ideje, s katerimi bi želeli izboljšati zdravstvo.

Če pa informacijski sistem zdravstvene ustanove razširimo z uporabo API-vmesnikov, lahko v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih omogočimo povezovanje in dostop do obstoječih podatkov prek varne spletne povezave. Takšna povezava je lahko še vedno navzven zaprta in torej deluje le znotraj omrežja ustanove, vendar je že to dovolj, da lahko začnemo z gradnjo novih rešitev, ki temeljijo na teh API-vmesnikih. Z uporabo tovrstnih API-vmesnikov lahko tudi novi razvijalci razvijajo rešitve, vanje pa vključijo že obstoječe podatke zdravstvene ustanove. Tako uporabnikom (npr. zdravnikom ali medicinskim sestram) ni treba ponovno vnašati podatkov o pacientu, saj so z uporabo API-vmesnikov že na voljo v novi aplikaciji.

Z vpeljavo določenega nabora API-vmesnikov lahko v bolnišnici ali zdravstvenem domu vzpostavimo trgovino z API-vmesniki. Vmesniki, ki so razdeljeni po vsebinskih sklopih, tako omogočajo delo z entitetami, kot so npr. pacient, zdravnik, operacijska dvorana ali medicinski podatek. Vse izmed naštetega lahko na organiziran način pridobimo v svojo novo aplikacijo. To odpira nove možnosti za npr. start-up podjetja, ki bi si želela sodelovati pri razvoju odličnih rešitev za slovensko zdravstvo, pa so do zdaj menila, da je to zaprto. Z uporabo API-vmesnikov torej odpiramo prostor za razvoj novih rešitev in spodbujamo sodelovanje z novimi razvijalci.

Naslednji nivo nad trgovino z API -vmesniki lahko seveda predstavlja trgovina z zdravstvenimi aplikacijami, ki so zgrajene na osnovi API-vmesnikov. Vse novonastale rešitve lahko enostavno združimo v okviru interne platforme, ki omogoča enostavno namestitev aplikacij v zdravstvene ustanove, kjer so že prisotni API-vmesniki, in jih torej približa končnim uporabnikom. Na ta način začnemo spodbujati nastanek ekosistema novih aplikacij za zdravstvo ter poenostavitve njihove dostopnosti.

V podjetju SRC Infonet si želimo na takšen način odpraviti razmišljanje, da je povezovanje slovenskih IT-rešitev v zdravstvu oteženo, in pritegniti še več podjetij k razvoju boljših rešitev za zdravstvo. Koristi od tega ne bo imelo le osebje, temveč predvsem pacienti.