Od preprostih spletnih storitev do API-ekonomije

Prav gotovo se je marsikdo že v zgodnjih 90. letih srečal s podobnimi koncepti v okviru operacijskega sistema Unix oziroma inetd (ang. Internet Service Daemon), ki je zagotavljal internetne storitve. Storitve so bile pogosto omejene le na lokalno omrežje, problematična pa je bila tudi varnost. Z leti je osnovna ideja konceptov ostajala enaka, pojavljali pa so se novi standardi in vsebina storitev se je premaknila na poslovno raven. Z vse večjo povezanostjo v internet vključenih računalnikov in naprav danes govorimo o IoT, storitve pa so pogosto prestopile meje lokalnega omrežja. Vedno bolj ključni sta varnost in dokumentiranost (včeraj smo za opis storitve vprašali sodelavca na drugi strani mize, danes pa lahko uporabimo storitev, ki jo ponuja podjetje z drugega konca sveta). Svet se vedno bolj povezuje, internet je na voljo vsem, vedno bolj postajajo zanimive poslovne storitve, ki jih lahko delimo tudi s partnerji.

V zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS) smo se s spletnimi storitvami začeli spogledovati že pred desetletjem. Tedaj smo želeli preko konceptov SOA, ki smo se jim zavezali tudi v strateških dokumentih, po eni strani ohraniti naložbe v obstoječe informacijske sisteme, po drugi strani pa omogočiti uporabo in integracijo na sodobnih tehnologijah temelječe informacijske rešitve. Cilj je bil preko izpostavljanja poslovne logike integrirati nove, sodobne rešitve z obstoječimi zalednimi sistemi. V naslednjih letih “je beseda meso postala” in znašli smo se, z besedami dr. Matjaža B. Juriča, pred kupom spletnih storitev (ang. Bunch of Web Services). Za resnično pa se je izkazala tudi trditev o ponovni uporabljivosti posamezne spletne storitve, ki sem jo pred leti slišal od “skeptika” konceptov SOA, da se namreč vsaka storitev pouporabi približno 1,0001-krat.

V AS-u smo ocenili, da bomo le stežka obvladovali svoje okolje, če se upravljanja ne bomo lotili bolj sistematično. Ker nismo želeli “odkrivati tople vode”, smo se obrnili na partnerja, ki nam je ponudil pomoč. Tako smo skupaj s podjetjem SRC, z visokotehnološkim start-upom Sunesis in z dr. Juričem pripravili načrt, ki nas je vodil od visokonivojskega načrtovanja do konkretne implementacije integracijske arhitekture. Nove pristope in rešitve vedno želimo preveriti ter vpeljati na konkretnih primerih; to smo v tem primeru storili v okviru projekta Moj AS, spletnega portala, namenjenega našim strankam in pregledu nad njihovim portfeljem. Sam portal je z zalednimi sistemi, ki so vir podatkov in poslovne logike, povezan preko na novo definirane integracijske arhitekture.

S tem pa se seveda pot digitalne transformacije, ki se odvija v okolju in tudi v naši zavarovalnici, še ni končala. Zavedamo se, da nas po letih uvajanja novih rešitev in konceptov zdaj čaka predvsem izziv upravljanja IT-ja, tako na organizacijski ravni kot tudi na tehnološki ravni. Posledica globalizacije in sprememb poslovnih modelov, ki jih prinaša digitalizacija okolja, je tudi širitev nabora storitev, ki jih posamezna podjetja ponujajo svojim strankam ter partnerjem. Tako lahko zavarovalnica razširi svojo paleto storitev s storitvami svojih poslovnih partnerjev, partnerji pa lahko zavarovalne produkte ponudijo svojim strankam.

»V AS-u smo ocenili,
da bomo le stežka
obvladovali svoje okolje,
če se upravljanja ne bomo
lotili bolj sistematično.«

V AS-u želimo partnerjem olajšati sodelovanje z varnim dostopom do jasno definiranih API-jev (ang. Application Programming Interface), zato se spogledujemo tudi z orodji za njihovo upravljanje. Ta predstavljajo platformo za poslovno in digitalno preobrazbo, hkrati pa so tudi vzvod za odpiranje poslovanja navzven. Tudi AS želi vstopiti med podjetja, ki so del API-ekonomije, iz nje črpati poslovne koristi in se preko nje tesneje povezati s partnerji ter še bolj približati svojim strankam. Seveda pa želimo digitalno prihodnost zavarovalnice graditi skupaj s svojimi partnerji, med katerimi je prav gotovo tudi podjetje SRC.