Predpogoji za uspešno digitalno preobrazbo

Danes vsi govorimo o digitalni transformaciji in spreminjanju sveta z novimi poslovnimi modeli. In to je super. A vprašajmo se tudi, kaj moramo narediti, da lahko sploh začnemo razmišljati o digitalni preobrazbi. Še posebej, če smo večje podjetje z utečenimi procesi in sami razvijamo svoj informacijski sistem.

Predpogoji za uspešno digitalno preobrazbo
24. 8. 2016 InfoSRC

DR. MATJAŽ B. JURIČ,
IVO VASEV

Predpogoji za uspešno
digitalno preobrazbo

Danes vsi govorimo o digitalni transformaciji in spreminjanju
sveta z novimi poslovnimi modeli. In to je super.
A vprašajmo se tudi, kaj moramo narediti, da lahko sploh
začnemo razmišljati o digitalni preobrazbi. Še posebej,
če smo večje podjetje z utečenimi procesi in sami razvijamo
svoj informacijski sistem.

IZZIVI SODOBNIH ARHITEKTUR RAZVOJA

Že takoj na začetku bomo naleteli na najtežje izzive. Prvi je pravzaprav dilema,
ki terja nedvoumen odgovor vodstva – zakaj bi spreminjali stabilen informacijski
sistem, ki smo ga leta razvijali, dopolnjevali in prilagajali lastnim potrebam. Pogosto
se izkaže, da imajo taka podjetja primerjalno nižje stroške IT kot konkurenti, kar
še doda težo pomislekom. A pogledati moramo tudi, kako hitro smo v IT zmožni
odgovoriti na zahteve poslovnih uporabnikov. Stroški razvoja so praviloma premo
sorazmerni hitrosti razvoja, vsaj dokler ne spremenimo razvojne paradigme … To
pa ni več skladno s strategijo rasti.

Če ne uspemo utemeljeno odgovoriti na izpostavljene pomisleke, tvegamo notranji
kulturni boj, ki bo tako ali drugače negativno vplival na naše projekte. Utemeljitev
potrebe po spremembi načina dela pa hitro odpre nova vprašanja. Drugi izziv se
tako nanaša na uskladitev poslanstva podjetja z vizijo razvoja, s sposobnostmi in
kompetencami zaposlenih, z njihovo motivacijo, vrednotami in s cilji, hipotezami
glede ponudbe in preverjanjem odzivov trga nanje, razporejanjem virov ter
konkretnimi nalogami. Zaposleni moramo to verigo razumeti in jo ponotranjiti;
šele usklajenost navedenih gradnikov bo namreč zares utemeljila, zakaj se moramo
spremeniti.

In ko končno pridemo do razvoja novega, se srečamo s tretjim izzivom – kako
ohraniti stabilnost, ki temelji na utečenih procesih in obstoječem informacijskem
sistemu, obenem pa agilno ter drugače to novo razvijati. Bimodalnost IT ali IT
dveh hitrosti je izziv, s katerim se trenutno soočajo velika slovenska podjetja, ki
sistematično pristopajo k razvoju idej in stremijo k digitalni preobrazbi, tudi SRC.

ZASNOVA INTEGRACIJSKE ARHITEKTURE
Prvi predpogoj za uspešno digitalno preobrazbo je zasnova nove integracijske
arhitekture na osnovi storitev. Ta zasnova obsega:

  • pripravo arhitekturnega načrta, ki obsega analizo stopnje zrelosti podjetja za storitveno
    arhitekturo, opredelitev smernic in konceptov storitvene arhitekture ter načrt
    aktivnosti za njeno postopno realizacijo,
  • koncipiranje in načrtovanje storitev ter njihovih vmesnikov, vključujoč določitev
    smernic oblikovanja vmesnikov, načinov uporabe imenskih področij in verzioniranja
    storitev, pristopov k testiranju storitev ipd.,
  • razvoj referenčnih rešitev in vzorcev storitev (običajno razvijemo eno ali več vzorčnih
    storitev iz vsake kategorije, tj. poslovne, tehnične in podatkovne storitve),
  • analizo potreb po uvedbi registra storitev, storitvenega vodila in orodja za upravljanje
    vmesnikov ter, v primeru pozitivnih ocen vplivov vpeljave, pripravo akcijskega
    načrta vpeljave orodij.

Navedene aktivnosti lahko ob določenih predpostavkah izvedemo v treh do šestih
mesecih. Ne smemo pa pozabiti na usposabljanja, ki (če) jih potrebuje razvojna
ekipa za osvojitev novih znanj, povezanih z razvojem integracijske ravni.

KONTINUIRAN RAZVOJ IN INTEGRACIJA

Kontinuiran razvoj in integracija (ang. Continuous Development / Continuous Integration)
pomembno izboljšata kakovost programske opreme, zvišujeta raven obvladovanja
izvorne kode ter avtomatizirata postopke buildanja (prevajanja in povezovanja
programov za pripravo paketa programske izdaje, tj. builda), nameščanja,
dokumentiranja in testiranja aplikacij. Ko smo enkrat zasnovali integracijsko arhitekturo,
gre za naslednji pomemben korak k uspešni digitalni preobrazbi.
Okolje za kontinuiran razvoj in integracijo je sestavljeno iz naslednjih komponent:

  • repozitorij izvorne kode (npr. Git),
  • upravitelj repozitorija in orodje za spremljanje aktivnosti (npr. GitLab),
  • orodje za build (npr. Maven),
  • repozitorij artefaktov (npr. Nexus),
  • integracijski strežnik (npr. Jenkins) in
  • podpornih komponent, baze, load balancer ter ostalih.

Glede na vlogo in pomen lastnih rešitev v našem informacijskem sistemu lahko
izbiramo med visoko razpoložljivo postavitvijo, pri kateri so vse komponente sistema
podvojene ter ne obstaja ena točka odpovedi, minimalno postavitvijo, kjer
posamezne komponente niso podvojene, ali vmesno postavitvijo, kjer so podvojene
le najpomembnejše komponente.
Praviloma lahko okolje za kontinuiran razvoj in integracijo postavimo ter vpeljemo
v mesecu dni do dveh.

UPRAVLJANJE VMESNIKOV
Upravljanje vmesnikov (ang. Application Programming Interface, skrajšano API)
je zadnji ključni predpogoj uspešne digitalne preobrazbe. Predstavlja namreč
platformo za poslovno transformacijo, hkrati pa je instrument za odpiranje
poslovanja našega podjetja navzven. Konkretno, upravljanje API-jev omogoča
vzpostavitev novih vrednostnih verig in predstavlja temelj t. i. API-ekonomije.

Pri izbiri rešitve za upravljanje API-jev moramo biti zato še posebej pozorni.
Rešitev mora naslavljati vse stopnje upravljanja storitev – od implementacije
storitve, njenega testiranja, priprave produkcijske različice storitve, opredelitve
planov uporabe do umika storitve oziroma označitve verzije kot zastarele. Zelo
koristna je zmožnost rešitve za integracijo z okoljem za kontinuiran razvoj in
integracijo, kar poleg ročnega vnosa opisa ter dokumentacije API-jev omogoča tudi
samodejno registracijo storitev in API-jev ob prehodu nove različice programske
kode v produkcijo.

Postavitev primerne rešitve za upravljanje vmesnikov, npr. KumuluzAPI, traja mesec
dni in več, odvisno od izbrane rešitve. Ključna pa je nato njena postopna vpeljava v
vsakdanje delo.

OBLJUBLJENI SVET API-EKONOMIJE

Tako, dobrodošli v svet API-ekonomije. Edini svet, v katerem lahko programski
vmesniki pozitivno vplivajo na dobičkonosnost našega podjetja z odpiranjem novih
distribucijskih poti, razvojem novih poslovnih modelov, vključevanjem drugih podjetij
v razvoj inovativnih rešitev in posledično z izgradnjo partnerskega ekosistema.
To je prihodnost sodelovanja z našimi strankami in drugimi skupnostmi, s potencialom,
ki ga v Sloveniji zares šele dojemamo.

KAKO HITRO DO PREDPOGOJEV ZA DIGITALNO PREOBRAZBO
Vsaj šest mesecev potrebujemo za izpolnitev predpogojev
za uspešno digitalno preobrazbo, ko smo enkrat zaprli vsebinska
vprašanja, če smo osredotočeni in pri tem optimalno
sodelujemo. Običajno pa to traja dlje, vsaj leto dni in več. Ne
pozabimo, govorimo o temeljih digitalne preobrazbe, zato se
splača vložiti nekoliko več časa in spremembe dejansko vpeljati,
ne pa zgolj postaviti orodij.

Če uživate v člankih, jih delite s prijatelji. Lepe stvari je lepo deliti.