SRC nosimo v svojih srcih

SRC nosimo v svojih srcih
22. 2. 2017 InfoSRC

SRC nosimo v svojih srcih

Miha Žerko,
predsednik uprave SRC d.o.o.

Leta 2010 ste od očeta prevzeli vodenje skupine podjetij SRC. Kako je bilo stopiti v očetove čevlje?
Bilo je konec leta 2010. V bistvu nisem imel preveč časa razmišljati o tem, kako je bilo, saj je bila Slovenija takrat že dodobra zakopana v gospodarski krizi, mi pa z njo. Ni bilo časa za razmišljanje, treba je bilo narediti načrt za sanacijo podjetja in začeti z njegovim izvajanjem. Ni bilo prijetno, vseeno pa nujno potrebno, da smo sploh preživeli.

Sedem let je preteklo, odkar ste prevzeli vodenje skupine. Sedem (7) je tako lepo pravljično število, pa me zanima, ali so bila ta leta tudi za vas pravljična?
Pravljična samo v smislu, da sem ves čas verjel v srečen konec. Drugače pa so bila ta leta ekstremno naporna tako za naše zaposlene, mojo ekipo in ne nazadnje zame. Moj oče je zgradil podjetje s 500 zaposlenimi v štirih državah, pod mojim vodstvom pa je ta številka padla na nekaj več kot 300 ljudi v dveh državah. Šele v zadnjem letu ali dveh smo uspeli omiliti posledice krize in spet več razmišljati o prihodnosti. Če malo obrnemo staro ljudsko modrost, mislim, da je po sedmih letih suhih krav zdaj čas za sedem let debelih krav. Tako da bo šele naslednjih sedem let zares pravljičnih!

Miha Žerko

Kaj vas je navdihovalo takrat in kaj vas navdihuje
zdaj?

Takrat me je gnala želja po preživetju. Ne samo podjetja, ampak tudi mojih staršev, ki sta pol svojega življenja in večino svojega premoženja vložila v gradnjo SRC-a, na koncu pa bi lahko ostala brez vsega. Čeprav se morda to sliši grozno, je to hkrati močan motivator. Takrat mora človek biti osredotočen in odločen. Ni veliko časa za premlevanje naslednjih korakov, treba je hitro reagirati. In to mi je, skupaj z res vrhunsko in zvesto ekipo, tudi uspelo. Zdaj je situacija že (na srečo) nekoliko drugačna. Že več kot eno leto se aktivno ukvarjamo z idejami za nove produkte in storitve. Raziskovanje novih tehnologij, kot so strojno učenje, umetna inteligenca, SOA in podobno, je bistvo našega razvoja v prihodnje. Privilegij, da lahko razmišljaš, razvijaš in investiraš v svojo prihodnost, namesto da gasiš požare in se boriš za preživetje, je nekaj, kar mi je bilo do zdaj tuje. No, mislim, da smo zdaj vseeno na dobri poti, da bomo kmalu imeli tega privilegija čedalje več.
Najmočnejši vir navdiha pa mi je tako takrat kot zdaj moja ekipa in moji sodelavci. Seveda ne vsi in ne ves čas, ampak lahko rečem, da smo v zadnjih sedmih letih to zelo popravili. In ni ga boljšega navdiha kot tvoji »sotrpini« z ognjem v očeh, norimi idejami in nasmehom na ustih. V takih trenutkih imam občutek, da lahko skupaj premikamo gore. Verjetno zato, ker bi jih v tistem trenutku res lahko.
Imam to srečo, da imam zelo močan vir navdiha tudi doma. Moja žena Sara je moj največji oboževalec, najstrožji kritik, največji zaveznik in najslabši poslušalec! 🙂 Pač, rada govori …

JE SRC PO VAŠEM MNENJU ŽE VEN IZ KRIZE? KAJ STE SE IZ NJE NAUČILI? JE SRC MOČNEJŠI, KOT STE NAPOVEDALI V INTERVJUJU PRED PETIMI LETI?
O krizi sem dovolj povedal že prej. SRC je danes nedvomno mnogo močnejši kot pred petimi leti. Naše poslovanje je stabilno, povečujemo delež prihodkov, ki ga ustvarjamo na zahodu, zadolženost smo občutno zmanjšali, bolj smo osredotočeni na to, da delamo prave in profitabilne stvari. Bolj načrtno razvijamo kompetence. Naši zaposleni imajo več in bolj zahtevne certifikate. Ampak to je šele začetek.

Kateri dogodki so se vam še posebej vtisnili v spomin?
Žal še ni minilo dovolj časa, da bi slabi spomini zbledeli in bi lahko našteval samo lepe stvari. Če lahko povem iskreno, sem vesel, da so ta leta za nami. To je bila verjetno zame največja učna ura v karieri in to bom nosil s seboj do konca.
Spomnim se stresa, neprespanih noči, pogajanj z bankami in strankami, groženj, osebnih garancij in včasih občutka nemoči.
Po drugi strani pa mi vsega tega ne bi uspelo uspešno preživeti, če ne bi imel take podpore v svojem najožjem krogu sodelavcev. Spomnim se trenutka na začetku, ko smo šele postajali ekipa in je bilo videti, kot da se bo ves svet sesul.
Res nismo vedeli, ali bomo izplavali ali se bomo potopili. Takrat so prišli do mene vsi skupaj in mi rekli, da bodo vztrajali z menoj do konca, da si nihče od njih ne bo iskal druge službe, da lahko računam nanje. Ali nam skupaj uspe ali skupaj potonemo. Mogoče še oni sami ne vedo, kako močan in pomemben znak podpore so mi takrat izkazali in koliko mi je to pomenilo oz. mi pomeni še danes. Mi nismo samo sodelavci, smo tudi drug drugemu prijatelji, včasih psihiatri, včasih bratje, včasih kritiki.
Eden lepših trenutkov je bil, ko smo si lahko po mnogo letih neplačevanja božičnice to spet privoščili. Povedati svojim zaposlenim lepo novico, je nekaj najlepšega. V bistvu te lahko kar zasvoji.
Upam, da bom to svojo odvisnost lahko v prihodnosti še bolj razvijal! 🙂

Ali bi z današnjimi izkušnjami naredili kaj drugače?
Seveda. Mnogo stvari. Zato pa je po bitki lahko biti general.

Če danes pogledate nazaj in bi morali izbrati eno samo stvar, kaj je po vašem mnenju tisto, zaradi česar je bilo vredno vztrajati do danes?
Ljudje, ki SRC nosijo v svojem srcu. Neverjetno je, koliko jih je in kako odgovorno skrbijo ter se borijo za to, da bi bili uspešni. Vesel sem, da smo še vedno tukaj. In da z radovednostjo in
veseljem gledamo naprej.
V preteklosti je podjetje stavilo na oblak in mobilne tehnologije. Katere pa so po vašem mnenju tiste tehnologije, ki bodo poganjale svet naprej v bližnji prihodnosti?
Še vedno je osnovni razlog našega obstoja to, da strankam ponujamo rešitve, ki jih delajo bolj učinkovite in jim dajejo možnost sprejemati boljše odločitve. Dejansko ubijamo delovna mesta. To je naše poslanstvo. Če se po koncu kateregakoli našega projekta pri stranki ne pokaže, da imajo vsaj nekateri zaposleni na voljo več časa kot prej, potem svojega dela nismo dobro opravili. Odpravljamo opravila, ki so ponavljajoča se, rutinska in dolgočasna. S tem omogočimo, da ljudje lahko počnejo bolj zapletene in bolj zanimive stvari. 🙂
Strojno učenje in umetna inteligenca bosta zelo pomembna za nas v prihodnosti, saj bomo lahko določena opravila še bolj avtomatizirali.
Kje vidite podjetje SRC čez 5 let, 10, 30 🙂 let?
Kot sva že ugotovila, naslednjih sedem let bo čarobnih! 🙂 Vsekakor nas vidim, da bomo bolj osredotočeni na zahod, več bomo vlagali v razvoj, več bomo eksperimentirali, vlagali v znanje naše ekipe in naredili bolnišnice, finančne ustanove ter velika podjetja bolj privlačna in prijazna do svojih strank. Šli bomo tudi izven teh okvirjev in iskali svoj prostor pod soncem tudi na drugih področjih. V inkubatorju imamo trenutno 16 idej. Kdo ve, morda nas bo ravno katera od njih popeljala do uspešne 60-letnice!

Če uživate v člankih, jih delite s prijatelji. Lepe stvari je lepo deliti.