Zdaj pa banke res potrebujejo strategijo API

Ko tole pišem, je le še nekaj dni do 14. septembra, dneva, ko bo v Evropski uniji začela veljati Direktiva o plačilnih storitvah 2 (PSD2). To pomeni, da bodo morale vse banke v EU do tega datuma razviti in zagotoviti dostop do svojih API-jev in tako tretjim ponudnikom (TPP-jem) olajšati dostop do informacij in sredstev strankinih računov, seveda, samo z njeno privolitvijo. To ne pomeni, da vam lahko katera koli tretja oseba denar vzame brez vednosti. Pomeni pa, da lahko z vašim soglasjem ponudnik blaga ali storitve, ki ste jo naročili, prejme plačilo z vašega bančnega računa, ne da bi vi morali vzeti kreditno ali debetno kartico ali dostopati do svoje bančne aplikacije.

PSD2 je za banke velika sprememba, ki lahko potencialno zatrese celotno industrijo. Nekatere banke so nanjo bolje pripravljene kot druge. To se je že pokazalo v zadnjih mesecih, ko številnim bankam po Evropi ni uspelo pravočasno vzpostaviti niti testnih okolij, ki jih zahteva direktiva PSD2.

Praksa kaže, da se večina bank, čeprav so API-ji kot tehnologija na trgu že kar nekaj časa, še vedno ukvarja s čisto osnovnimi tehničnimi težavami – kako razviti zahtevane API-je in vzpostaviti zahtevano varnostno infrastrukturo. Tudi ko bodo ti tehnični izzivi rešeni, bodo banke še daleč od cilja. Takrat namreč šele nastopi ključni trenutek.

Ko banke odprejo svoje API-je in jih dajo na voljo drugim ponudnikom storitev, se potencialno izpostavljajo večji konkurenci agregatorjev in »izzivalcev« start-up bank. Številni od teh potencialnih tekmecev so nedavno »digitalno-rojeni« igralci na trgu, ki ne nosijo s seboj bremena »legacy« infrastrukture in zastarele tehnologije. Mislijo drugače in so sposobni prinesti na trg hitro in sorazmerno stroškovno učinkovito nove, inovativne storitve z veliko dodano vrednostjo. Na prvi pogled se to sliši morda precej črnogledo za banke, vendar ni nujno vse slaba novica. Posebej za tiste banke, ki so zavezane inovacijam in spremembam in so sposobne sebe postaviti v središče nove uporabniške izkušnje, s katero lahko svojim strankam olajšajo transakcije z več partnerji in zagotovijo novo raven personaliziranih storitev.

Za kaj slednjega pa je v praksi potrebno, da ima banka zelo jasno strategijo API, ki definira vse korake do t. i. »API-ekonomije«, ključnega dejavnika digitalne preobrazbe in agilnega poslovanja banke. Oz. kot pravi McKinsey v svojem nedavnem poročilu: »Kot vezno tkivo, ki povezuje ekosisteme tehnologij in organizacij, API-ji podjetjem omogočajo, da monetizirajo podatke, vzpostavijo donosna partnerstva in odprejo nove poti za inovacije in rast.« Strategija banke API mora vsebovati kar nekaj poglavij s tehničnega in poslovnega področja, najbolj ključne pa so za uspešno implementacijo po izkušnjah predvsem tri stvari.

Prva, pa naj se sliši še tako trivialno, je jasna, preprosta in vedno dostopna ažurna dokumentacija o vseh APIjih. Številne banke pozabljajo, da uporabniki API-jev zahtevajo vrhunsko dokumentacijo. Glede na poročilo o stanju integracije API-jev za leto 2018 izboljšana dokumentacija predstavlja drugo najpogostejšo zahtevo strank. Prav tako pomembno je, da banke ustvarijo kakovostni peskovnik, ki uporabnikom omogoča, da pred nakupom pregledajo in preizkusijo kakovost dokumentacije API-ja.

Druga pomembna stvar je sledenje uspehu. Vse preveč bank nima jasnih meril za merjenje uspešnosti strategije API oz. se zatekajo k zelo osnovnim metrikam, kot sta število razvijalcev ali število klicev API-ja. Za dolgoročni uspeh je treba slediti in meriti vsaj uspešnost monetizacije API-jev, kakovost in zanesljivost delovanja API-jev ter rast in zadovoljstvo razvijalske skupnosti.

Tretji izziv, verjetno najtežji, ker ni odvisen samo od nas, pa je, kako zgraditi močno in angažirano skupnost razvijalcev. Danes izdelava in implementacija API-jev še zdaleč ni več dovolj za zagotovitev, da bo banka imela koristi od API-ja. Živimo v dobi stranke in v kraljestvu APIjev je kupec razvijalec, ki mu banka mora omogočiti, da uspe z uporabo njenih API-jev.

Kaj reči za konec? Bančništvo bo po uvedbi PSD2 drugačno. Banke bo razdelila v vsaj dve množici. V eni bodo tiste, ki bodo reševale tehnične in varnostne težave, da bi dosegle skladnost, v drugi pa tiste, ki so tehnologijo API-jev obvladale do te mere, da se lahko zdaj posvetijo iskanju poslovne vrednosti, ki jo ta prinaša. Kot se danes kaže, bo gneča zaenkrat v prvi. A tudi tu na žalost številnih velja pravilo, da zmagovalec pobere vse.