JANEZ GRUDEN
1.del
Avtomatizacija, programabilnost in orkestracija v IT-infrastrukturi
Odziv IT-infrastrukturne industrije na zahteve po približevanju aplikacijam se kaže v podprti programabilnosti ter avtomatizaciji posegov in programski orkestraciji opravil, kar v ospredje postavlja upravljanje organizacijskih in izvedbenih sprememb. Paradigma digitalizacije je tu, vendar je ne gre nujno obravnavati kot »velik premik«, ampak uporaben vzvod za izboljšave operativnih procesov in storitev z vpeljavo novih tehnologij na enostaven način, tj. brez tehničnega dolga. Namen zapisa ni ocenjevati preteklih pristopov, ki so se uporabljali, temveč z novimi vedenji pokazati smeri primerno letnici 2017.
RAZVOJ PORTFELJA
Razvoj portfelja IT-infrastrukturnih rešitev v novejšem valu presega tehnološke okvire in temeljiteje kot do zdaj naslavlja poslovne vidike. V infrastrukturnem delu IT-organizacij namreč že leta delamo tri stvari: svetujemo in pripravljamo rešitve, sledijo izvedba oz. postavitve ter vzdrževanje oz. upravljanje, pri čemer pogosto obidemo specifičnosti potreb aplikativne ravni, ki izhajajo iz procesne vsebine dela.
Ker pa procesov nismo v dovoljšni meri standardizirali in poenostavili, tehnološki potencial ostaja neizkoriščen. V praksi namreč trčimo ob preprost in toliko bolj boleč tehnični dolg, ki izhaja iz neurejenosti in nesodelovanja med oddelki.
Z drugimi besedami,»network« in »server« inženirji niso naklonjeni deljenju informacij skozi strukturirane sisteme spremljanja procesov in vodenja projektov, pogosto povsem niti ne razumejo potreb upravljavcev podatkovnih baz in razvijalcev aplikacij.
Avtomatizacija posegov, ki jih ne razumemo oz. o katerih nismo pripravljen deliti informacij, ni mogoča. Posledično je dejanska raba npr. orkestracijskih orodij skromna, tendenca rešiti organizacijski problem s še enim kosom HW- ali SWopreme vabljiva, vendar morda ne najučinkovitejša. Podobno velja za poslovno-izvedbene procese; kjer ni razumskega reda, digitalizacija uzakoni zmedo.
KAKŠNE SPREMEMBE SE OBETAJO V IT-INFRASTRUKTURI?
Razvoj tehnologij spreminja razmerja in bo zamajal ograje namišljenih tehnoloških vrtičkov.
Storitev, usklajena s poslovanjem, je tista, ki šteje, zato izkoristimo priložnost ter poenostavimo in standardizirajmo način dela.
Vpetost IT-oddelkov v poslovanje prek programov avtomatizacije in orkestracije posledično pomeni tudi transformacijo tehnoloških oddelkov in storitev, čemur se ni mogoče izogniti.
Podjetja nove storitve ne bodo zagotavljala z novimi ljudmi, temveč s tehnološkimi rešitvami in procesnimi poenostavitvami.
V IT-okoljih namreč obstaja kopica ponovljivih nalog, ki so časovno potratne ali pa jih nihče ne opravlja – slednje generira tehnični dolg. Inženiring se bo spremenil, kolikor se bo treba prilagoditi aplikacijam. Tendenca izgradnje arhitektur na virtualiziranih funkcionalnostih gre prav tako v smer pogovarjanja z razvijalci, kar je pogojeno z razumevanjem konceptov.
Infrastruktura povzema koncepte programabilnosti (»machine-to-machine« kot nadgradnja do zdaj prevladujočemu načinu konfiguriranja naprav prek vmesnikov »command line/web-GUI«) in orkestracije opravil (»workflows«) s cilji avtomatizacije ponavljajočih opravil, omejitve človeškega faktorja (napake) in ureditve (strukturiran pristop).
AVTOMATIZACIJA NA RAVNI UPRAVLJANJA INFRASTRUKTURE
Enostavne definicije so najtežje. Dogajanje lahko poimenujemo digitalna transformacija oz. dodamo nekaj k zmedi, kaj »software defined« pomeni in česa ne. Lahko pa uberemo alternativno pot na temeljih že delujočih mehanizmov.
Tema avtomatizacije je namreč »software-definedlike«, kjer se je brez potrebe preveč zapletalo že na ravni terminologij, kar je posledično marsikoga odvrnilo od implementacij.
Zato pristop prenašam na uveljavljene ravni »managementcontrol-data plane« v »networkingu« in »computenetwork-storage« razmejitev za potrebe podatkovnih centrov:
Programabilna IT-infrastruktura omogoča avtomatizacijo posegov in orkestracijo opravil s ciljem zadostiti potrebam aplikacij v okoljih kompleksnih podatkovnih centrov in distribuiranih omrežij. Spreminja se način upravljanja (»management plane controller«), ki prek orkestracijskih mehanizmov programsko komunicira s »control« in posledično »data plane« ravnmi na usmerjevalnikih in stikalih. »Control« in »data plane« ostajata v obstoječih vlogah z vsemi mehanizmi (»protocols/control« in »forwarding/data«) – podobno analogijo lahko uporabimo za strežniške in podatkovne sisteme. Vedno tudi rešujmo neki problem (čas, denar, prepogoste napake), ob vedenju, da tehnologija sama ne odpravi pretirane kompleksnosti procesov. Principi ostajajo nespremenjeni, spreminja se metodologija.
S poslovnega vidika je avtomatizacija sinonim za klic po ureditvi in poenostavitvi načina dela; priporočeno je začeti z manjšimi sklopi avtomatiziranih rešitev v okoljih, kjer obvladujemo procesno in tehnološko plat.
Pristop imenujmo »DevOps/ Continious Development« ali pa vpeljava novih tehnologij brez tehničnega dolga.
Večina stvari je že na voljo, samo prilagoditi jih je treba. Kljub deklarativni odprtosti proizvajalcev (ekonomija API) vsekakor ne gre prezreti, da principali gradijo lasten sistem orkestratorjev in programabilnih platform.
Ker pa ima vsaka akcija koncentracije moči protiakcijo, je enako močna širitev rabe »open-source« platform. Kakorkoli se odločimo, povsem obiti situacije, imenovane »lock-in«, realno ni pričakovati. Nobena izbira ni rešitev za vsak primer, treba bo poznati več tehnologij in orodij.
NADALJEVANJE
Podrobneje o povsem konkretni rabi in tehnološki izkušnji SRČevega programa avtomatizacije in orkestracije (Python&PowerShell/ Ansible/OrchestratedWorkflows/Data Modeling/API) v segmentu programabilnih infrastrukturnih rešitev v prvi od prihajajočih edicij infoSRC.
