Se je umetne inteligence treba bati?

Se je umetne inteligence treba bati?
8. 6. 2018 Adam Sabljakovic

MARKO ŠMID

Se je umetne inteligence treba bati?

Bilo je skoraj 30 let nazaj, ko sem se na Fakulteti za računalništvo prvič srečal s strojnim učenjem in metodami za odkrivanje znanj iz podatkov na praktičnem primeru – diagnostiki ene od oblik raka. Kljub zelo obetavnim rezultatom sem že takrat opazil veliko skepso in nezaupanje v novo tehnologijo s strani strokovnjakov, v katerih področje smo posegli.

Glede na to, da je bila umetna inteligenca (AI) v tem času šele v povojih oz. začenjala vzpon, sem nekako sprejel možnost, da smo mogoče pred časom in da je samo vprašanje mesecev, ko se bo ta odnos spremenil.

Zato me je toliko bolj šokirala informacija o projektu ameriškega MD Anderson Cancer centra, katerega cilja sta bila diagnostika in priprava načrta pravilnega zdravljenja za določene oblike raka s pomočjo IBMovega kognitivnega sistema Watson. Projekt je bil zagnan leta 2013, lani pa so ga ustavili, ko so stroški presegli 62 milijonov dolarjev, sistem pa še vedno ni bil uporabljen pri bolnikih.

Človek bi spet pomislil – še ena zarota proti računalničarjem. Pa ni bilo tako. Kljub ogromnemu razvoju rešitev preprosto ni bila dovolj dobra. To pa odpira novo vprašanje: so pričakovanja do umetne inteligence prevelika? In praksa kaže, da je pri mnogih mega projektih to danes žal res.

A tu zgodbe o AI ni konec. V bistvu se njen razcvet šele začenja. Analitska hiša Gartner ocenjuje, da bo letos trg, povezan z AI, vreden pribl. 1200 mrd dolarjev in napoveduje, da bo do leta 2020 zrasel na 4000 mrd. Strokovnjaki so si enotni, da bo umetna inteligenca spremenila pravila igre v vsaki industriji. To lahko naredi samo tako, da omogoči inovacije, ki podjetju zagotovijo konkurenčno prednost. Tu pa nastane izziv za vsako podjetje. Kako ugotoviti, kje vse jo lahko koristno uporabi in kako naj čim bolj optimalno pride od ideje do rešitve v praksi oz. produkciji.

Danes je izvedeno poslovno vrednost AI najlažje najti v njeni uporabi za izboljšanje uporabniške izkušnje ali znižanje stroškov s povečanjem učinkovitosti procesov, izboljšanju odločanja in avtomatizaciji opravil. Jutri bo primarni cilj uporabe AI za povečanje prihodkov, saj podjetja odkrivajo poslovno vrednost uporabe AI za povečanje prodaje obstoječih izdelkov in storitev ter odkrivanje priložnosti za nove izdelke in storitve. Resničnost pričakovanj od AI povečujejo napredek v računalniški moči, naraščajoče količine in raznolikosti podatkov ter napredek v nevronskih omrežjih.

Kljub naraščajočim izkušnjam s kognitivnimi orodji pa se podjetja še vedno vsak dan srečujejo z velikimi ovirami pri razvoju in uporabi. Prva težava, s katero se srečajo, je običajno preprosto razumevanje tehnologije. Še zdaleč ni vsaka tehnologija AI primerna za vsako opravilo. Ko se to znanje usvoji, je po mojem mnenju najbolj pametno najprej poiskati resnične težave, ki jih je z uporabo tehnologije AI možno rešiti in od katerih ima lahko podjetje največjo korist.

Ker pa v praksi običajno obstaja razkorak med tem, kaj te tehnologije danes obljubljajo oz. omogočajo in kaj bi mi v danem trenutku potrebovali, je izkušnja mnogih in tudi moja, da se je tovrstnih projektov pametno lotiti v omejenem obsegu na pilotski način. Šele po uspehu te faze lahko sledi uvajanje rešitev AI na ravni podjetja.

Čeprav so danes, še posebej v podjetjih, skoraj po pravilu uspešni manjši, nišni projekti AI in neuspešni veliki, mega projekti, pa v prihodnosti verjetno ne bo tako. Tehnologija AI se razvija z veliko hitrostjo in praktično vsako podjetje načrtuje njeno vgradnjo v svoje izdelke in storitve.

A na koncu se pojavi samo eno vprašanje: kje so meje umetne inteligence? Sistemi AI so lahko samoučeči, kar pomeni, da so zmožni zaznavati, razumeti in delovati ter se pri tem učiti. Tak primer je danes npr. samovozeče vozilo. Do tu je še vse v redu z vidika človeka. A tu se razvoj nima namena ustaviti.

Ray Kurzweil, tehnični direktor Googla, pisatelj, znanstvenik, inovator in futurist je napovedal, da bomo tehnološko singularnost dosegli v 12 letih. In to je napovedal človek, ki je od leta 1990 podal 147 napovedi in bil 86% uspešen. Če se njegove napovedi uresničijo, bodo leta 2029 računalniki dosegli raven inteligence človeka. Tu pa se začne novo poglavje …

Če uživate v člankih, jih delite s prijatelji. Lepe stvari je lepo deliti.