Skokovita rast rabe aplikacij v razvojnih načrtih informacijskih tehnologij (IT) aktualizira vprašanje modernizacije podatkovnih centrov v organizacijah, delno tudi pod vtisom razvoja ponudbe globalnih ponudnikov storitev. Tozadevno sledenje sodobnim trendom avtomatiziranih podatkovnih centrov pred načrtovalce v organizacijah postavlja izziv – izvedbo sorodnega programskega upravljanja infrastrukture za zagotavljanje aplikativnih prometnih tokov. Z drugimi besedami, omrežje naj se dinamično prilagaja potrebam aplikacij, ne obratno. In ker prav slednje vsiljuje tempo razvoja, dovolj tehten razlog za premislek, ali lahko zadostimo prihajajočim zahtevam znotraj obstoječih klasičnih postavitev oz. je dozorel čas za prevetritev arhitekture.
Ob prehodu v dobo avtomatiziranega upravljanja infrastrukture se v podjetjih soočamo tako s potrebo po prenovi zasnov jedrnih sistemov kot tudi z nujo premišljenih procesnih korakov – od priprave topologije, segmentacije, do kataloga standardiziranih storitev in postopne migracije. V tem stilu pišejo svoja priporočila snovalci idej. Kaj pa pravzaprav pomeni zgraditi vzdržen model varnega podatkovnega centra za prihodnjih nekaj let? Mestoma je koristno stopiti korak nazaj, zanemariti pretiran oglaševalski ton in se podrobneje pomuditi pri napovedih svetovalnih institucij, ki ob bok zvenečim trendom prihodnosti ne spregledajo klasičnih tem kot so optimizacija infrastrukture, neprekinjeno delovanje, hibridne rešitve v oblaku ter posodobitve jedrnih omrežij, ali natančneje, podatkovnih centrov. V IT ne gre preskakovati nepisanih tehnoloških zakonitosti; kot vselej velja prvo razbrati kaj je primerno, služi namenu in je morda hitro izvedljivo, kar velja tudi za vsakršno modernizacijo.
Popolnoma mimo modno obarvanega pojma digitalizacije vendarle ne moremo. V podatkovnih centrih to pomeni vpeljavo avtomatizacije programsko krmiljenje infrastrukture za podporo aplikacijam oz. poslovnim ciljem uporabnikov. V rešitvah večine proizvajalcev, zlasti pri vodilnem podjetju Cisco, se to odraža v arhitekturi dvoslojne topologije omrežnega jedra za prenos podatkovnega prometa (Leaf & Spine) s krmilnikom (APIC). Način, ki precej spominja na zagotavljanje storitev velikih globalnih igralcev (Azure, Google, Amazon). Tradicionalen pristop treh ravni (Access – Aggregation – Core) se opušča, sočasno se kompleksnost opravil prenaša v programsko zapisane ukaze krmilnika, ki omogoča upravljanje infrastrukture prirejeno aplikacijam.
Pomembnejša od same postavitve (ki je z nami že vrsto let), načina priklapljanja elementov, višjih prepustnosti, zanesljivosti ter mobilnosti, je še vedno ne povsem izrabljena zmožnost krmiljenja v jedru sistemov, na način, ki v sledečem naboru prednosti prvenstveno naslavlja aplikacijski, torej poslovni vidik:
- Poti so vedno aktivne – podatki so bližje gostiteljem; razširljivost; segmentacija, integracija z oblačnimi storitvami.
- Enotna točka upravljanja (krmilnik) – avtomatizacija; poenostavitev postopkov pri dodeljevanju virov; varnostne nastavitve.
- Temelj za procesno urejenost in standardizacijo z modeliranimi storitvami – odmik od človeškega faktorja t.j. slabo posredovanih pričakovanj med razvijalci aplikacij in upravitelji infrastrukture.
- Vidljivost in ponovljivost – vpogled v dogajanje; vračanje v prvotno stanje v primeru človeških napak.
- Integracija ekosistema z zunanjim svetom na podlagi tehnologije API.
Prenovljeno zasnovo podatkovnih centrov tako sestavljajo novi jedrni gradniki transportnega omrežja (po novem Leaf & Spine z APIC krmiljenjem), kot tisti že poznani iz požarnih zidov, delilnikov bremen, virtualizacije z vsebniki, mikrostoritev ter ostalih podpornih informacijskih sistemov. Z vidika načrtovalcev IT rešitev je bistveno kar modernizacija prinaša, podlaga prehoda v svet infrastrukturnih digitalnih arhitektur treh ravni: aplikativne s programskim zapisom želenih namestitev sledeč potrebam uporabniških aplikacij – kontrolne s krmilnikom za sledljivo voden zagon nalog – implementacijske, ki avtomatizirano izvaja aktivnosti. Le-to pa že diši po digitalni transformaciji, kajneda?
(Podrobneje na https://www.src.si/moderno-omrezje-podatkovnega-centra/)
