To je nedvomno pomembno. Raziskave na tem področju nam predstavijo zelo jasne rezultate. Po podatkih sicer že precej stare raziskave EU Kids Online in novejših Eurostatovih podatkov več kot 80 % mladih redno uporablja družbena omrežja. Poleg povečane izpostavljenosti dezinformacijam, manipulativnim algoritmom in spletnim prevaram je OECD opozoril tudi na porast konkretnejših digitalnih tveganj – od kraje identitete do finančnih prevar, ki vedno pogosteje ciljajo tudi mlajše uporabnike.
Toda ob vsem tem pa se moramo vseeno vprašati: ali je naš pristop do mladih in tehnologije uravnotežen? Ali mlade predvsem učimo, česa naj se bojijo – ali pa jim pomagamo razumeti, kako tehnologija deluje, kako jo ustvarjati in kako jo uporabiti kot orodje za razvoj?
Pasivni uporabnik ali aktivni ustvarjalec?
Večina preventivnih programov danes mladim poskuša dopovedati stvari, kot so:
- kako prepoznati lažne novice,
- kako se zaščititi pred spletnimi prevarami,
- kako omejiti uporabo družbenih omrežij,
- kako ravnati ob spletnem nasilju.
Vse to je potrebno. Toda pogosto v programih za mlade manjkajo vsebine, ki bi pomagale razumeti tudi »bolj svetlo« plat informacijske tehnologije:
- kako delujejo algoritmi,
- kako nastajajo poslovni modeli informacijskih platform,
- kako delujejo oglaševalske mreže,
- kako nastaja umetna inteligenca,
- kako se gradijo digitalne platforme,
- kako se iz ideje razvije digitalni produkt.
Kibernetska varnost namreč ni samo vprašanje zaščite. Je tudi vprašanje razumevanja.
Raziskave s področja digitalne pismenosti (na primer European Digital Competence Framework – DigComp 2.2) jasno poudarjajo, da je ena ključnih kompetenc 21. stoletja sposobnost razumevanja tehnologije kot sistema – ne zgolj kot orodja za uporabo.
Mladi, ki razumejo, kako deluje podatkovna ekonomija ali zakaj so podatki dragoceni, kako algoritmi vplivajo na vidnost vsebin in kako se monetizira uporabnikova pozornost in vedenje, so bistveno manj ranljivi za manipulacijo.
Tehnologija kot orodje – ne le kot zabava
V medijih in javnosti na sploh se glavnina razprave o mladih in internetu vrti okoli “prekomerne uporabe” tehnologije. Govorimo o zasvojenosti z zasloni, o preveliki prisotnosti na družbenih omrežjih, o pasivni potrošnji vsebin.
Toda vprašanje ni le, koliko časa mladi preživijo na spletu, temveč kako.
Raziskovalne skupine z MIT in Stanforda opozarjajo, da lahko način uporabe tehnologije – pasivna potrošnja ali aktivno ustvarjanje – pomembno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti. Mladi, ki programirajo, razvijajo aplikacije, eksperimentirajo z robotiko ali ustvarjajo digitalne projekte, razvijajo sistemsko razmišljanje, sposobnost reševanja problemov, imajo boljše razumevanje podatkov in bolj razvito podjetniško miselnost.
Tehnologija kot zabava proizvaja uporabnike. Tehnologija kot orodje proizvaja ustvarjalce. Če želimo dolgoročno povečati odpornost mladih na spletne grožnje, jih moramo premakniti iz prve v drugo skupino.
Ekonomija ustvarjalnosti je najdostopnejši vir napredka
Digitalna tehnologija je danes morda najbolj demokratičen gospodarski vir v zgodovini.
Za razvoj digitalnega produkta pogosto ni potrebna velika infrastruktura, ni potrebe po fizični proizvodnji, logističnih sistemih in predvsem ni neobhodne potrebe po začetnem kapitalu v milijonih.
Potrebni pa so znanje, ideja, dostop do odprtokodnih orodij in povezljivost.
Globalni primeri potrjujejo navedene trditve. Startup-i, ki so zrasli iz univerzitetnih projektov ali garaž, danes oblikujejo digitalno ekonomijo. Mnogi niso nastali iz subvencij ali razpisov, temveč iz razumevanja problema in sposobnosti tehnološke izvedbe.
Seveda imajo evropski in nacionalni razpisi pomembno vlogo. Toda prekomerno zanašanje na subvencijske modele lahko mlade nehote usmeri v miselnost, da je uspeh odvisen od pridobljenih sredstev, ne pa od tržne vrednosti rešitve. Takšna miselnost pa ne odraža realnosti sodobne digitalne ekonomije.
Digitalna ekonomija omogoča odlične priložnosti, na primer:
- mikroprodukte,
- SaaS storitve,
- avtomatizacijska orodja,
- nišne aplikacije,
- integracijske platforme.
Vse to je dostopno posamezniku ali majhni ekipi.
Če mlade učimo razumeti tehnologijo kot ustvarjalno platformo, jim s tem odpiramo vrata k podjetništvu, inovacijam in globalnemu trgu.
Varnost skozi razumevanje
Kibernetsko varnost je mnogo lažje razumeti, če razumemo tehnologijo. Mladi, ki znajo programirati, razumejo delovanje API-jev, poznajo podatkovne baze ali vedo, kako delujejo omrežja, bodo lažje razumeli tudi phishing napade, socialni inženiring, krajo identitete ali manipulacijo z informacijami.
Raziskave na področju tega, kar imenujemo »cyber resilience«, kažejo, da je tehnično razumevanje eden ključnih dejavnikov odpornosti na spletne prevare.
- Oseba, ki razume, kako nastane lažna spletna stran, bo hitreje prepoznala njene znake.
- Oseba, ki razume poslovne modele družbenih omrežij, bo lažje razumela, zakaj algoritmi spodbujajo polarizacijo.
- Oseba, ki razume umetno inteligenco, bo lažje prepoznala manipulativne »deepfake« vsebine.
Primeri dobrih praks
Nekatere države so to že prepoznale. Estonija je sistematično vključila programiranje v osnovnošolski kurikulum. Finska gradi digitalno pismenost kot sistemsko razumevanje, ne le kot uporabo orodij. Izrael spodbuja zgodnje vključevanje mladih v kibernetske programe, kjer se učijo naprednih tehničnih konceptov. V ZDA programi kot so FIRST Robotics, Code.org ali AI4ALL mladim omogočajo stik z res naprednimi tehnologijami že v srednji šoli.
Ti modeli seveda ne zanemarjajo varnosti. Nasprotno – varnost je integralni del razumevanja sistema.
Vloga staršev in družbe
Izobraževalni sistem sam ne zmore vsega. Če družba tehnologijo dojema predvsem kot nevarnost, kot zasvojenost ali kot pasivno potrošnjo vsebin, bo tudi mladim težko ponuditi drugačno perspektivo.
Starši imajo ključno vlogo spodbujanja ustvarjalne rabe tehnologije, podpore projektom, eksperimentiranju in raziskovanju. Ob ustvarjalni rabi tehnologije je na starših razumevanje, da računalnik ni nujno izguba časa.
Podjetja imajo prav tako pomembno vlogo. Za usmerjanje posameznikov v kreativno rabo tehnologije so na voljo:
- mentorstva,
- praksa,
- vključevanje mladih v realne projekte,
- prikazi, ki dokazujejo, kako tehnologija rešuje konkretne poslovne in družbene izzive.
Premik v miselnosti
Dan internetne varnosti je odlična priložnost za razmislek.
Da, mlade moramo zaščititi. Da, moramo govoriti o nevarnostih.
Toda dolgoročno bo večji učinek dosežen, če bomo:
- manj poudarjali strah,
- bolj poudarjali razumevanje,
- manj govorili o prepovedih,
- bolj govorili o ustvarjanju.
Tehnologija ni sovražnik. Je infrastruktura sodobne družbe. Če jo mladim predstavimo kot orodje za razvoj, inovacije in gospodarsko ustvarjanje, bomo hkrati povečali njihovo varnost, spodbudili podjetništvo in ustvarili bolj konkurenčno digitalno družbo.
Varnost in blagostanje namreč nista nujno nasprotji. Vendar je ključ do varnosti v razumevanju. Razumevanje zmanjšuje strah in hkrati odpira prostor za napredek in blagostanje celotni družbi.
