Ta uvod v Štoparski vodnik po galaksiji je malce ironičen, pa vendar lepo opiše, kako lahko spremembe prostorskih ureditev vplivajo na nas in nam življenje tudi obrnejo na glavo.
V preteklosti je bilo premalo narejenega glede informiranja javnosti na temo prostorskih ureditev, kaj je dovoljeno in kaj ne (zato pa ima vsaka hiša v ulici fasado druge barve!). Še generacije naših staršev so navajene, da menda lahko na svoji zemlji brez spremembe gradbenega dovoljenja obnovimo fasado, zamenjamo streho, prizidamo garažo in postavimo dovolj visoko ograjo, da nas varuje pred pogledi radovednih sosedov. Po zadnjih ocenah gradbenega inšpektorata je tako vsak peti objekt, ki se gradi, neskladen z gradbenim dovoljenjem.
Poleg vsega pa se je zdaj pojavila še korona. Še tisti del zainteresirane javnosti, ki se je aktivno udeleževal javnih razgrnitev prostorskih načrtov in zahteval, da se v načrte vključi še kolesarske steze, javno razsvetljavo in zadostno število parkirnih mest, bo zdaj dvakrat premislil, ali se bo izpostavljal okužbi ali pa je le varneje ostati doma.
Kako pa je poskrbljeno za investitorje? V Sloveniji si že vrsto let prizadevamo privabiti nove investitorje. Kaj pa investitorja zanima? Poleg socio-ekonomskih kazalnikov regije (delovna sila, izobraženost prebivalstva, strošek dela, davki) investitor išče primerna komunalno opremljena zemljišča za gradnjo svoje investicije. Če zgodbo malce razširimo, smo velikokrat tudi sami investitorji, ko se npr. odločimo za gradnjo stanovanjske hiše.
Prvi (in velikokrat najtežji) korak je poiskati ustrezno parcelo. Polni začetnega navdušenja ure in ure brskamo po spletu, podrobno preučujemo slike v oglasih, na koncu si naredimo ožji izbor in se odpravimo na oglede. Potem pa presenečenje – parcela, ki na slikah izgleda naravnost idealna za nas, leži ob glavni prometnici, po kateri dan in noč vozijo težki tovornjaki, za nameček pa od sosedov izvemo, da ob močnejšem deževju na parceli zastaja voda. Med vožnjo domov pa se jezimo, da v spletnem iskalniku naše poizvedbe niso obrodile teh informacij, ki bi nam lahko prihranile pot. Ko pa na koncu najdemo primerno parcelo in odhitimo po lokacijsko informacijo na občino, pa nas povrhu seznanijo še z dodatnimi omejitvami v prostoru, da gre za delno poplavno območje in izkop kleti ni dovoljen.
Da bi se stanje lahko izboljšalo, je bilo na ravni EU in Slovenije treba najprej pripraviti nove predpise na področju prostora. Na ravni EU je bila že leta 2007 sprejeta nova evropska direktiva INSPIRE (INfrastructure for SPatial InfoRmation in Europe). V Sloveniji pa je medtem prihajalo do težav pri umeščanju objektov v prostor in vsi se še spominjamo primera Magna, za katero je država morala sprejeti celo interventni zakon, saj z obstoječo zakonodajo ni mogla presekati ovir za investicijo.
Konec leta 2017 pa smo dobili nove predpise, ki urejajo prostor in eden od teh je Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki v Sloveniji vzpostavlja sodoben način urejanja prostora in odgovarja na izzive kakovostne arhitekture, podobe naselij in krajine ter legalnosti gradenj, poleg varovanja javnega interesa pa bo omogočil tudi varno in stabilno investicijsko okolje.
Da pa lahko zakonodaja zaživi, sta GURS in MOP pripravila program projektov eProstor (https://bit.ly/3IpuPIZ). Del programa je tudi Prostorski informacijski sistem (PIS), za katerega je bil kot izvajalec izbran konzorcij podjetij SRC, IGEA in LUZ s SRC kot krovnim partnerjem.
V sodelovanju z naročnikom smo z uvedbo PIS želeli prostorske informacije in ureditve približati investitorjem ter splošni javnosti, da bi lahko le-ti ne samo pridobili čim več informacij za naložbe, temveč tudi aktivno sodelovali pri pripravi prostorskih načrtov. Tako boste lahko kmalu v zbirki prostorskih aktov dobili ažuren vpogled v prostorske ureditve na območju, ki vas zanima, lahko boste sodelovali pri javnih razgrnitvah prostorskih aktov, lahko pa se boste tudi naročili na vse novice in dogodke, ki se odvijajo v vašem lokalnem okolju.
PIS je trenutno v testni stopnji in bo v letu 2022 po sklopih prešel v produkcijsko rabo.
